Vsak starš si verjetno želi, da bi bil njegov otrok v šoli zadovoljen, in vsi zaposleni v šoli si verjetno želijo, da bi bili učenci in starši zadovoljni z njihovim delom. Ko se pogovarjamo o zadovoljstvu s šolo s strani staršev, lahko hitro le-to zadovoljstvo povežemo s konceptom kakovosti šole. In kaj v našem prostoru opredelimo kot kakovostno šolo? Kakovost je lahko velikokrat relativna, zato je včasih opredelitev težje dosegljiva.

Občutek pripadnosti šoli je kompleksen konstrukt, ki je v veliki meri odvisen od tega, kako učenci dojemajo izobraževalno okolje, zlasti od njihovih odnosov z drugimi učenci (Murphy in Zirkel, 2015), vendar, kot bomo videli v nadaljevanju, se to ne nanaša izključno na medvrstniške odnose. Pri pojasnjevanju učnih dosežkov se kot pomembni spremenljivki kažeta šolska klima in socialna pripadnost (povezanost, identifikacija) (Reynolds et al., 2017), kar je seveda širše od zgolj odnosov med učenci.

Značilnosti učencev, kot sta lakota ali pomanjkanje spanja, lahko omejijo učinek poučevanja v oddelku in zaradi česar je poučevanje v nekaterih oddelkih večji izziv kot v drugih. Letvica »Poučevanje v oddelku, ki je omejeno z lastnostmi učencev« je bila razvita že za PIRLS 2016 (Mednarodna raziskava bralne pismenosti, cikel 2016), in sicer iz postavk, ki povzemajo poročanje učiteljev o odsotnosti učencev, pa tudi poročanje učiteljev o deležu učencev, ki nimajo predznanja in ustreznih spretnosti za učenje branja.

Učitelji, starši in četrtošolci o domačih nalogah Domače naloge so v Sloveniji še ena od tem, o kateri se veliko razpravlja. Če so izobraževalci in raziskovalci prepričani, da so koristi domačih nalog evidentne, se...

Namen raziskave je preverjanje bralne pismenosti učenk in učencev konec 4. razreda (povprečna starost približno 10 let). Raziskava se izvaja v petletnih ciklih.