-
Skoči na glavno vsebino

Občutek pripadnosti šoli – mednarodna perspektiva (PIRLS 2021)

Uvod

Občutek pripadnosti šoli je kompleksen konstrukt, ki je v veliki meri odvisen od tega, kako učenci dojemajo izobraževalno okolje, zlasti od njihovih odnosov z drugimi učenci (Murphy in Zirkel, 2015), vendar, kot bomo videli v nadaljevanju, se to ne nanaša izključno na medvrstniške odnose. Pri pojasnjevanju učnih dosežkov se kot pomembni spremenljivki kažeta šolska klima in socialna pripadnost (povezanost, identifikacija) (Reynolds et al., 2017), kar je seveda širše od zgolj odnosov med učenci.

Številne študije kažejo na tesno povezanost med občutkom pripadnosti šoli in učno uspešnostjo, prav tako pa opozarjajo, da učenci, ki čutijo pripadnost šoli, kažejo manj nagnjenosti k tveganim vedenjem (Schachner et al., 2017; Reynolds et al., 2017). Psihologi splošno razumejo občutek pripadnosti kot temeljno človeško potrebo in motivacijsko gonilo (Baumeister in Leary, 1995; Deci in Ryan, 2008; Maslow, 1954; vse v Kuttner 2023). Vendar je pripadnost več kot le psihološki občutek – je tudi družbeni, kulturni in celo politični proces (Kuttner, 2023).

Šole so družbene strukture oz. so del nje. Zato morajo učenci doživeti občutek pripadnosti, tako kot posamezniki in skupine v družbenem življenju. Če imajo ljudje občutek, da pripadajo skupini ali skupnosti, se počutijo varne in napredujejo. Prav tako varujejo svoje skupnosti in prispevajo k njihovemu razvoju. Ta odnos je dvosmeren. Občutek pripadnosti je tako sociološki kot psihološki koncept (Demiroz, 2020).

Različni dejavniki, kot so šolsko okolje, procesi družbene identitete ter odnosi med učitelji in učenci, igrajo ključno vlogo pri oblikovanju učenčevega občutka pripadnosti (Reynolds et al., 2017; Raufelder & Kulakow, 2021). Glede na to, da učenci zelo veliko časa preživijo v šoli, lahko šole z varnim in spodbudnim učnim okoljem okrepijo pripadnost učencev šoli (Demiroz, 2020). Učenčev občutek pripadnosti družbenim skupinam vodi k temu, da razvijejo pozitiven odnos do šol in jih želijo zaščititi in izboljšati (prav tam). Pomembno je poudariti, da lahko šolska klima, kot zbir karakteristik, bistveno prispeva k občutku učenčeve pripadnosti šoli. Pretekle raziskave kažejo, da je učenčevo dojemanje šolske klime pozitivno povezovano z občutkom pripadnosti šoli (Bakır-Ayğar & Kaya, 2017; Huang, Xiao, & Huang, 2013; vse v Kalkan in Dağli, 2021).

Pozitiven, konstruktiven odnos ter vedenja, ki so v skladu s šolskimi pravili, vodijo v pozitivno šolsko okolje in podpirajo raznolik/vsestranski razvoj. V šolah je žal prisotno tudi nasilje in za razumevanje in reševanje teh negativnih vedenj se je začelo poudarjati koncept pripadnosti šoli. Učenci, ki ne čutijo pripadnosti šoli, se od nje odtujijo. Z zmanjševanjem pripadnosti šoli se povečuje problematično vedenjem in osip. Če učenci ne čutijo pripadnosti šoli, prevzemajo antisocialne vzorce vedenja. Zato lahko razvijanje pripadnosti šoli pomaga rešiti mnoge težave šol. Če potrebe po pripadnosti šoli ni mogoče zadovoljiti v šoli, jo učenci poskušajo zadovoljiti s pripadnostjo tolpam oz. drugim deviantnim skupinam (op. p.). To lahko prav tako vodi v odvisnost od alkohola in drog (Demiroz, 2020).

Poleg tega je ključnega pomena, da učenci čutijo pripadnost šoli, saj le to omogoča vzpostavitev zdravih odnosov z vrstniki in učitelji. Raziskave na tem področju (Aksoy, 2017; Xie & Xiao, 2018; vse v Kalkan in Dağli, 2021) dodatno poudarjajo, da učenci, ki ne čutijo pripadnosti svojemu okolju, pogosto težje vzpostavijo pozitivne odnose, ne izpolnjujejo svojih dolžnosti in odgovornosti povezanih s šolo, manjka jim podpore, kar vodi v morebitno izgorelost. Kakovostne značilnosti šolskega okolja, kot so pozitivni odnosi med učitelji in učenci, ustrezna infrastruktura ter pravični sistemi, pomembno prispevajo k povečanju občutka pripadnosti šoli (Yu et al., 2022). To omogoča učencem, da se ne le počutijo kot nepogrešljiv del šolske skupnosti, temveč tudi krepi njihovo zavedanje o lastnem pomenu in vrednosti v skupini, kar posledično prispeva k višji stopnji kolektivne samopodobe (Yu et al., 2022; Yu et al., 2023). Pomen občutka pripadnosti šoli presega zgolj akademske dosežke, saj vpliva tudi na duševno zdravje in dobrobit učencev (Allen et al., 2016). »Učenci potrebujejo občutek pripadnosti in povezanost s šolo – oboje lahko vpliva na psihosocialno dobro počutje učencev in akademsko motivacijo« (Allen et al., 2018; Bouchard & Berg, 2017; v Mazyck et al. 2021, str. 191).

 

Merjenje občutka pripadnosti šoli v raziskavi PIRLS 2021

V Mednarodni raziskavi bralne pismenosti (PIRLS 2021) smo učence prosili, da povedo, kaj menijo o svoji šoli. Kategorije odgovorov, ki so jih imeli učenci na voljo, so naslednje: »Zelo se strinjam«, »Strinjam se«, »Ne strinjam se«, »Sploh se ne strinjam«, in sicer za te trditve:

  • »Rad/a sem v šoli.«;
  • »V šoli se počutim varno.«;
  • »Čutim, da pripadam tej šoli.«;
  • »Učitelji in učiteljice so do mene pravični.«;
  • »Ponosna/-en sem, da hodim na to šolo.«;
  • »V tej šoli imam prijatelje ali prijateljice.«.

Ta prispevek smo pripravili na pobudo Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki trenutno pripravlja poročilo o uresničevanju Strategije razvoja Slovenije do leta 2030. Pri analizi UMAR uporablja raznolike podatke, med drugim tudi podatke iz PIRLS 2021. Mednarodno poročilo ne vključuje določenih izračunov za PIRLS 2021, zato smo izračune pripravili mi in jih nato posredovali UMAR-ju (v mednarodni perspektivi).

 

Kaj kažejo rezultati PIRLS 2021 (povzetek za Slovenijo)?

Nacionalni rezultati postavk oz. trditev so že predstavljeni v Nacionalnem poročilu PIRLS 2021 (Klemenčič Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2023). Kažejo, da večina četrtošolcev v Sloveniji čuti pripadnost šoli, ki jo obiskujejo. Skupaj se jih 79 % strinja ali zelo strinja, da so radi v šoli, ki jo obiskujejo, a kljub temu se jih s trditvijo ne strinja (vključena je tudi kategorija Sploh ne strinjam) okoli 22 %. Večina učencev se tudi strinja (kategoriji Strinjam se in Zelo se strinjam), da se v šoli počutijo varne, čutijo, da pripadajo šoli, da so učiteljice in učitelji do njih prijazni, ponosni so, da obiskujejo šolo, v kateri so, prav tako ima pretežni delež učencev v svoji šoli tudi prijatelje in prijateljice. Kljub visokim odstotkom, ki izražajo pripadnost šoli, se 10 % učencev v šoli ne počuti varnih, 14 % pa jih ne čuti pripadnosti šoli, ki jo obiskujejo (prav tam, str. 48).

V nadaljevanju predstavljamo te rezultate podrobneje, za vse sodelujoče države oz. izobraževalne sisteme v PIRLS 2021, se pravi tudi za Slovenijo.

 

Kaj kažejo mednarodne primerjave rezultatov PIRLS za leto 2021 (vključno s Slovenijo)?

V tabeli spodaj prikazujemo rezultate na trditev, da so učenci radi v šoli, nato pa še za ostale trditve.

Tabela 1: Pripadnost učencev šoli (Rad/a sem v šoli; v odstotkih)

Izobraževalni sistem Zelo se strinjam Strinjam se Ne strinjam se Sploh se ne strinjam
Albanija 95 (0,5) 4 (0,4) 1 (0,2) 0 (0,1)
Azerbajdžan 87 (0,8) 9 (0,6) 2 (0,2) 2 (0,3)
Avstralija ⋈ 41 (1) 40 (1) 12 (0,6) 7 (0,5)
Avstrija 43 (1,1) 37 (0,9) 12 (0,6) 8 (0,6)
Bahrajn * 77 (1) 17 (0,8) 3 (0,3) 3 (0,3)
Brazilija ⋈ 73 (1,4) 20 (1,1) 4 (0,4) 4 (0,4)
Bolgarija 65 (1,5) 27 (1,1) 5 (0,5) 4 (0,5)
Kitajski Tajpej 37 (0,8) 39 (0,7) 13 (0,5) 11 (0,5)
Hrvaška * 18 (1,1) 46 (1,3) 21 (1) 15 (1,3)
Ciper 51 (1,3) 28 (0,9) 10 (0,5) 11 (0,7)
Češka republika 40 (1,2) 39 (1) 13 (0,7) 8 (0,5)
Danska 52 (1,4) 36 (1) 7 (0,5) 4 (0,4)
Finska 45 (1,1) 42 (0,8) 8 (0,5) 4 (0,5)
Francija 43 (1,2) 43 (1) 8 (0,4) 6 (0,5)
Gruzija * 81 (1) 15 (0,7) 2 (0,3) 2 (0,2)
Nemčija 46 (1,1) 39 (1) 9 (0,5) 6 (0,5)
Posebna upravna reg. Hongkong 31 (0,9) 42 (0,8) 14 (0,6) 13 (0,6)
Madžarska * 35 (1) 39 (0,9) 14 (0,6) 12 (0,6)
Islamska republika Iran ⋈ 87 (1) 8 (0,6) 2 (0,4) 3 (0,3)
Irska * 29 (1,1) 44 (1) 17 (0,8) 10 (0,8)
Izrael ⋈ 41 (1,2) 33 (0,9) 12 (0,7) 13 (0,8)
Italija 45 (1,1) 37 (0,8) 10 (0,5) 8 (0,5)
Kazahstan * 70 (1) 23 (0,8) 4 (0,3) 3 (0,3)
Jordanija 85 (1,1) 10 (0,9) 2 (0,2) 3 (0,4)
Kosovo 96 (0,4) 3 (0,3) 1 (0,1) 1 (0,1)
Latvija * 28 (1,1) 50 (1) 15 (0,8) 6 (0,6)
Litva * 34 (1) 47 (0,8) 12 (0,6) 7 (0,5)
Posebna upravna regija Makao 43 (0,7) 41 (0,7) 11 (0,5) 6 (0,3)
Malta 60 (1,4) 28 (0,9) 6 (0,7) 5 (0,5)
Črna gora 73 (0,7) 20 (0,6) 3 (0,3) 4 (0,3)
Maroko * 91 (0,8) 7 (0,7) 1 (0,2) 1 (0,2)
Oman 77 (0,9) 16 (0,6) 4 (0,3) 4 (0,4)
Nizozemska 52 (1,4) 38 (1,1) 7 (0,5) 3 (0,3)
Nova Zelandija 49 (1,1) 36 (0,8) 9 (0,4) 6 (0,5)
Norveška 41 (1,1) 42 (0,9) 12 (0,6) 5 (0,4)
Poljska 38 (1,4) 43 (1,2) 11 (0,6) 7 (0,5)
Portugalska 77 (0,9) 18 (0,8) 3 (0,3) 2 (0,3)
Katar * 62 (1,3) 24 (0,9) 6 (0,5) 8 (0,6)
Ruska federacija 37 (1,6) 41 (1,1) 15 (0,9) 7 (0,4)
Savdska Arabija * 81 (0,9) 13 (0,8) 3 (0,3) 3 (0,4)
Srbija 60 (1,6) 28 (1,1) 8 (0,7) 5 (0,5)
Singapur 43 (0,7) 41 (0,6) 9 (0,4) 7 (0,3)
Slovaška republika 40 (1,1) 40 (0,9) 10 (0,5) 10 (0,7)
Slovenija 37 (0,9) 42 (0,9) 11 (0,6) 11 (0,7)
Južna Afrika ⋈ 79 (1) 11 (0,6) 4 (0,3) 6 (0,4)
Španija 58 (1,3) 29 (0,9) 7 (0,5) 6 (0,5)
Švedska 39 (1,2) 44 (1) 12 (0,7) 5 (0,4)
Združeni arabski emirati (ZAE) * 69 (0,5) 21 (0,4) 5 (0,2) 5 (0,2)
Turčija 85 (0,8) 12 (0,7) 1 (0,2) 2 (0,2)
Severna Makedonija 90 (0,7) 7 (0,6) 2 (0,3) 1 (0,2)
Egipt 78 (1,2) 14 (1) 3 (0,3) 4 (0,5)
Združene države Amerike * 39 (1,5) 41 (1,7) 12 (0,9) 8 (0,7)
Uzbekistan 93 (0,5) 5 (0,4) 1 (0,2) 1 (0,2)
Anglija ⋈ 35 (1,2) 44 (1) 14 (0,7) 7 (0,5)
Severna Irska * 31 (1,2) 45 (1) 14 (0,7) 10 (0,8)
Belgija (flamski del) 45 (1,1) 37 (1) 10 (0,5) 8 (0,6)
Belgija (francoski del) 47 (1,2) 33 (0,8) 12 (0,6) 9 (0,8)
Južna Afrika (6) ⋈ 74 (1,1) 17 (0,8) 4 (0,3) 5 (0,4)
Dubaj, ZAE * 64 (0,8) 27 (0,6) 5 (0,3) 4 (0,4)
Abu Dabi, ZAE * 64 (0,7) 23 (0,5) 6 (0,3) 7 (0,4)
Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 43 (1,2) 36 (1,1) 11 (0,7) 10 (1)
Quebec, Kanada * 41 (1) 41 (1) 12 (0,9) 6 (0,4)
Alberta, Kanada 57 (1,3) 30 (1,1) 7 (0,6) 6 (0,6)
Britanska Kolumbija, Kanada 47 (1,2) 37 (1) 10 (0,6) 7 (0,5)
Mesto Moskva, Ruska federacija 32 (1) 43 (0,8) 16 (0,6) 9 (0,5)
Mednarodno povprečje

PIRLS 2021

56 (0,1) 30 (0,1) 8 (0,1) 6 (0,1)

Legenda:

*  Zapoznelo testiranje kohorte četrtošolcev ob vstopu v peti razred (ostale države so četrtošolce testirale ob koncu 4. razreda).

( ) Standardne napake so navedene v oklepajih. Zaradi zaokroževanja so nekateri rezultati lahko videti nedosledni.

(5) ali (6) testiran je bil 5. oz. 6. razred – v primeru raziskave PIRLS gre za Norveško (5) in Republiko Južno Afriko (z oznako (6), kjer je bilo zraven redno definirane populacije testiranje opravljeno tudi na učencih 6. razredov.

⋈ Testiranje eno leto kasneje, kot je bilo prvotno načrtovano.

Opomba: Zaradi realizacije nekaterih nacionalnih vzorcev je potrebna določena mera pazljivosti pri interpretaciji nekaterih rezultatov. Podrobnosti so dostopne v Klemenčič-Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2023.

 

V mednarodnem povprečju se s trditvijo, da so radi v šoli zelo strinja okoli 56 % učencev in učenk (v nadaljevanju učencev, ker ne poročamo razlik po spolu), strinja pa se jih okoli 30 %. V mednarodnem povprečju se okoli 14 % učencev ni strinjalo (ali sploh ni strinjalo), da so radi v šoli. V Sloveniji je teh učencev približno 22 %, vendar iz rezultatov tudi vidimo, da je kar nekaj držav oz. izobraževalnih sistemov, kjer se več odstotnih točk učencev (v mednarodnem povprečju ali glede na povprečje v Sloveniji) strinja (ali zelo strinja), da so radi v šoli. Pri tem izstopajo učenci iz Albanije, Azerbajdžana, Bahrajna, Brazilije, Bolgarije, Danske, Finske, Francije, Gruzije, Nemčije, Irana, Kazahstana, Jordanije, Kosova, Malte, Črne gore, Maroka, Portugalske, Katarja, Savdske Arabije, Nove Zelandije, Srbije, Singapurja, Južne Afrike (petošolci in šestošolci), Španije, Združenih arabskih emiratov (pa tudi Dubaja in Abu Dabija), Turčije, Severne Makedonije, Egipta, Uzbekistana in še nekaterih drugih držav oz. izobraževalnih sistemov. Na drugi strani vidimo manj držav, primerjaje s Slovenijo (ali mednarodnim povprečjem), kjer se večji delež učencev ne strinja (ali sploh ne strinja), da so radi v šoli. Vendar pri tem izstopa npr. Hrvaška, kjer se okoli 36 % učencev ni strinjalo (ali sploh ni strinjalo), da so radi v šoli. Najdemo pa še nekaj držav, kjer se večji delež učencev, primerjaje s Slovenijo, ni strinjal, da so radi v šoli, in sicer v Evropi ali zunaj nje.

Tabela 2: Pripadnost učencev šoli (V šoli se počutim varno; v odstotkih)

Izobraževalni sistem Zelo se strinjam Strinjam se Ne strinjam se Sploh se ne strinjam
Albanija 94 (0,6) 5 (0,5) 1 (0,2) 0 (0,1)
Azerbajdžan 70 (1,1) 22 (1) 4 (0,3) 4 (0,3)
Avstralija ⋈ 59 (1,1) 30 (0,9) 8 (0,5) 3 (0,3)
Avstrija 58 (1,1) 29 (0,8) 8 (0,6) 5 (0,4)
Bahrajn * 68 (1,1) 23 (0,8) 5 (0,4) 3 (0,4)
Brazilija ⋈ 68 (1,3) 23 (1) 5 (0,5) 4 (0,4)
Bolgarija 73 (1,2) 21 (1,1) 4 (0,4) 2 (0,2)
Kitajski Tajpej 50 (0,8) 32 (0,7) 11 (0,5) 6 (0,4)
Hrvaška * 41 (1,7) 45 (1,3) 10 (0,8) 4 (0,5)
Ciper 64 (1) 23 (0,7) 8 (0,5) 5 (0,5)
Češka republika 55 (1,1) 34 (0,9) 7 (0,5) 4 (0,4)
Danska 62 (1,1) 29 (0,9) 7 (0,4) 3 (0,3)
Finska 72 (1,1) 23 (0,9) 3 (0,3) 2 (0,3)
Francija 48 (1) 37 (0,7) 9 (0,5) 5 (0,4)
Gruzija * 77 (1) 17 (0,8) 3 (0,3) 3 (0,3)
Nemčija 62 (1) 28 (0,8) 7 (0,4) 4 (0,4)
Posebna upravna regija Hongkong 60 (0,9) 27 (0,8) 8 (0,5) 4 (0,4)
Madžarska * 52 (1,2) 32 (1) 9 (0,6) 7 (0,4)
Islamska republika Iran ⋈ 74 (1,2) 18 (0,9) 4 (0,4) 3 (0,4)
Irska * 64 (1,5) 27 (1,1) 6 (0,4) 2 (0,3)
Izrael ⋈ 58 (1,3) 26 (0,8) 9 (0,6) 7 (0,7)
Italija 54 (0,8) 30 (0,7) 10 (0,5) 6 (0,4)
Kazahstan * 67 (1) 22 (0,9) 7 (0,4) 4 (0,3)
Jordanija 80 (1,2) 13 (0,8) 3 (0,4) 4 (0,5)
Kosovo 90 (0,7) 8 (0,6) 1 (0,2) 1 (0,1)
Latvija * 48 (1,1) 38 (1) 10 (0,5) 5 (0,5)
Litva * 47 (1,1) 38 (0,7) 10 (0,6) 5 (0,4)
Posebna upravna regija Makao 60 (0,6) 27 (0,6) 8 (0,4) 4 (0,3)
Malta 68 (1,1) 21 (0,8) 6 (0,5) 4 (0,4)
Črna gora 81 (0,6) 15 (0,6) 2 (0,2) 2 (0,2)
Maroko * 80 (1,1) 14 (0,7) 3 (0,3) 4 (0,4)
Oman 69 (1,2) 21 (0,9) 5 (0,4) 6 (0,4)
Nizozemska 67 (1) 26 (0,8) 5 (0,4) 1 (0,2)
Nova Zelandija 62 (0,9) 27 (0,7) 7 (0,4) 4 (0,3)
Norveška 74 (0,8) 20 (0,7) 4 (0,3) 1 (0,2)
Poljska 55 (1,1) 36 (1) 6 (0,4) 3 (0,3)
Portugalska 80 (0,8) 15 (0,6) 3 (0,3) 2 (0,2)
Katar * 63 (0,8) 23 (0,6) 7 (0,4) 6 (0,4)
Ruska federacija 51 (1,2) 32 (0,9) 12 (0,6) 5 (0,4)
Savdska Arabija * 72 (1,1) 20 (0,9) 5 (0,4) 4 (0,4)
Srbija 76 (1,2) 17 (0,9) 5 (0,5) 2 (0,3)
Singapur 58 (0,8) 28 (0,6) 8 (0,4) 6 (0,3)
Slovaška republika 59 (1) 30 (0,9) 6 (0,4) 5 (0,6)
Slovenija 56 (1,2) 33 (0,9) 6 (0,5) 4 (0,4)
Južna Afrika ⋈ 71 (1,4) 17 (0,8) 5 (0,3) 7 (0,5)
Španija 78 (0,8) 16 (0,6) 4 (0,3) 3 (0,3)
Švedska 64 (1,2) 28 (0,9) 6 (0,5) 2 (0,2)
Združeni arabski emirati (ZAE) * 68 (0,5) 22 (0,4) 6 (0,2) 4 (0,2)
Turčija 78 (0,8) 17 (0,7) 2 (0,3) 2 (0,3)
Severna Makedonija 87 (0,9) 9 (0,7) 2 (0,3) 2 (0,3)
Egipt 69 (1,6) 20 (1,2) 6 (0,5) 6 (0,6)
Združene države Amerike * 62 (1,7) 25 (1,3) 8 (0,8) 4 (0,8)
Uzbekistan 76 (0,9) 16 (0,7) 3 (0,3) 5 (0,4)
Anglija ⋈ 65 (1,3) 26 (1) 7 (0,5) 2 (0,3)
Severna Irska * 69 (1,2) 23 (0,9) 5 (0,5) 2 (0,3)
Belgija (flamski del) 60 (1) 28 (0,8) 7 (0,5) 5 (0,4)
Belgija (francoski del) 49 (1,2) 29 (0,8) 13 (0,7) 10 (0,7)
Južna Afrika (6) ⋈ 67 (1) 22 (0,7) 6 (0,4) 5 (0,4)
Dubaj, ZAE * 70 (0,7) 22 (0,6) 5 (0,3) 3 (0,2)
Abu Dabi, ZAE * 62 (0,7) 24 (0,6) 8 (0,4) 6 (0,3)
Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 66 (1,3) 23 (1,2) 7 (0,7) 4 (0,6)
Quebec, Kanada * 58 (1,2) 30 (0,8) 9 (0,5) 3 (0,4)
Alberta, Kanada 74 (1,1) 19 (1) 5 (0,5) 3 (0,4)
Britanska Kolumbija, Kanada 66 (0,8) 24 (0,9) 6 (0,5) 3 (0,4)
Mesto Moskva, Ruska federacija 46 (1) 33 (0,8) 14 (0,6) 6 (0,4)
Mednarodno povprečje

PIRLS 2021

65 (0,1) 24 (0,1) 6 (0,1) 4 (0,1)

Legenda:

*  Zapoznelo testiranje kohorte četrtošolcev ob vstopu v peti razred (ostale države so četrtošolce testirale ob koncu 4. razreda).

( ) Standardne napake so navedene v oklepajih. Zaradi zaokroževanja so nekateri rezultati lahko videti nedosledni.

(5) ali (6) testiran je bil 5. oz. 6. razred – v primeru raziskave PIRLS gre za Norveško (5) in Republiko Južno Afriko (z oznako (6), kjer je bilo zraven redno definirane populacije testiranje opravljeno tudi na učencih 6. razredov.

⋈ Testiranje eno leto kasneje, kot je bilo prvotno načrtovano.

Opomba: Zaradi realizacije nekaterih nacionalnih vzorcev je potrebna določena mera pazljivosti pri interpretaciji nekaterih rezultatov. Podrobnosti so dostopne v Klemenčič-Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2023.

 

V tabeli 2 lahko vidimo strinjanje/nestrinjanje deležev učencev o tem, ali se v šoli počutijo varne. Kot vidimo, se je večina učencev, tako mednarodno kot v posameznih državah strinjala (ali zelo strinjala), da se v šoli počutijo varne. V mednarodnem povprečju je takih učencev malo manj kot 90 %, podobno kot v Sloveniji. Vendar tudi tukaj vidimo nekaj razlik. Albanija v kategoriji Zelo se strinjam najbolj izstopa, saj je tako poročalo (ob trditvi kako varne se počutijo v šoli) 94 % učencev, v mednarodnem povprečju 65 % ter v Sloveniji okoli 56 % učencev. Sicer pa imamo tudi pri tej postavki nekaj držav, kjer je več učencev poročalo (se je strinjalo ali zelo strinjalo), da se v šoli počutijo varne, kot npr. v mednarodnem povprečju ali v povprečju za Slovenijo. Gre npr. za učence iz Albanije, Azerbajdžana, Bahrajna, Bolgarije, Finske, Gruzije, Irana, Jordanije, Kosova, Črne gore, Maroka, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Srbije, Španije, Švedske, Turčije, Severne Makedonije, Uzbekistana, Severne Irske, pa še iz nekaj ostalih držav, kjer so odstotki vendarle nekoliko bolj podobni mednarodnemu povprečju. Pa vendarle, vidimo tudi obratno, in sicer večje deleže učencev, ki se niso strinjali (ali se sploh niso strinjali), da se v šoli počutijo varne kot je to značilno za mednarodno povprečje ali povprečje v Sloveniji. Tukaj izstopajo predvsem Kitajski Tajpej, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Ruska federacija (ter tudi mesto Moskva), Belgija (flamski del), in še nekaj drugih držav oz. izobraževalnih sistemov.

Tabela 3: Pripadnost učencev šoli (Čutim, da pripadam tej šoli; v odstotkih)

Izobraževalni sistem Zelo se strinjam Strinjam se Ne strinjam se Sploh se ne strinjam
Albanija 91 (0,8) 7 (0,7) 1 (0,2) 1 (0,2)
Azerbajdžan 74 (1) 18 (0,8) 4 (0,4) 5 (0,4)
Avstralija ⋈ 56 (0,9) 28 (0,7) 11 (0,6) 6 (0,5)
Avstrija 67 (0,9) 23 (0,7) 6 (0,4) 3 (0,4)
Bahrajn * 71 (0,8) 19 (0,6) 6 (0,5) 4 (0,4)
Brazilija ⋈ 51 (1,9) 29 (1,4) 11 (0,8) 9 (0,8)
Bolgarija 80 (1,1) 14 (1) 4 (0,4) 2 (0,3)
Kitajski Tajpej 62 (0,9) 25 (0,6) 7 (0,4) 5 (0,4)
Hrvaška * 51 (1,4) 36 (1) 7 (0,5) 5 (0,5)
Ciper 70 (1) 17 (0,6) 6 (0,4) 7 (0,5)
Češka republika 54 (1) 33 (0,9) 9 (0,4) 4 (0,3)
Danska 68 (1) 22 (0,8) 7 (0,4) 3 (0,4)
Finska 73 (0,8) 20 (0,8) 4 (0,3) 2 (0,2)
Francija 64 (0,9) 28 (0,8) 5 (0,4) 3 (0,3)
Gruzija * 61 (1,1) 22 (0,7) 6 (0,4) 11 (0,6)
Nemčija 71 (0,9) 21 (0,7) 5 (0,4) 3 (0,3)
Posebna upravna regija Hongkong 44 (1) 36 (0,8) 13 (0,6) 7 (0,4)
Madžarska * 64 (1,1) 25 (0,8) 6 (0,5) 4 (0,4)
Islamska republika Iran ⋈ 76 (1,3) 15 (0,9) 4 (0,3) 4 (0,4)
Irska * 60 (1,4) 27 (1) 8 (0,5) 5 (0,5)
Izrael ⋈ 63 (1,2) 21 (0,7) 8 (0,5) 8 (0,7)
Italija 76 (0,7) 17 (0,6) 5 (0,3) 3 (0,3)
Kazahstan * 66 (0,9) 22 (0,7) 7 (0,4) 5 (0,3)
Jordanija 84 (1,1) 10 (0,7) 2 (0,3) 4 (0,4)
Kosovo 87 (0,7) 9 (0,6) 2 (0,2) 2 (0,3)
Latvija * 47 (1,1) 35 (1) 12 (0,7) 6 (0,5)
Litva * 48 (1,2) 33 (0,8) 11 (0,6) 7 (0,5)
Posebna upravna regija Makao 62 (0,7) 25 (0,6) 9 (0,4) 5 (0,3)
Malta 69 (1,3) 18 (0,8) 7 (0,6) 5 (0,5)
Črna gora 85 (0,6) 10 (0,5) 2 (0,3) 2 (0,2)
Maroko * 81 (1,2) 12 (0,8) 3 (0,4) 4 (0,4)
Oman 69 (1,1) 19 (0,8) 6 (0,4) 6 (0,4)
Nizozemska 61 (1,1) 25 (0,8) 8 (0,6) 6 (0,4)
Nova Zelandija 59 (0,9) 26 (0,6) 9 (0,5) 6 (0,4)
Norveška 71 (1) 21 (0,8) 6 (0,4) 3 (0,3)
Poljska 35 (1,2) 41 (1) 16 (0,8) 9 (0,6)
Portugalska 83 (0,7) 13 (0,6) 3 (0,2) 2 (0,2)
Katar * 66 (1) 21 (0,7) 7 (0,5) 7 (0,5)
Ruska federacija 43 (1,3) 33 (0,9) 16 (0,7) 9 (0,5)
Savdska Arabija * 72 (1,2) 16 (0,9) 7 (0,6) 5 (0,4)
Srbija 58 (1,7) 25 (1) 9 (0,7) 7 (0,7)
Singapur 52 (0,8) 30 (0,6) 10 (0,4) 7 (0,3)
Slovaška republika 69 (1,2) 22 (0,9) 5 (0,4) 5 (0,6)
Slovenija 56 (0,9) 31 (0,7) 8 (0,4) 6 (0,5)
Južna Afrika ⋈ 67 (1,4) 17 (0,7) 8 (0,6) 9 (0,5)
Španija 76 (0,8) 17 (0,7) 4 (0,3) 4 (0,3)
Švedska 55 (1,3) 31 (0,8) 9 (0,5) 4 (0,4)
Združeni arabski emirati (ZAE) * 67 (0,5) 20 (0,4) 7 (0,2) 6 (0,2)
Turčija 74 (0,9) 18 (0,7) 4 (0,4) 4 (0,4)
Severna Makedonija 86 (0,9) 9 (0,8) 2 (0,3) 3 (0,4)
Egipt 73 (1,3) 15 (0,9) 7 (0,5) 5 (0,6)
Združene države Amerike * 61 (1,7) 25 (1,3) 8 (1) 7 (0,8)
Uzbekistan 79 (1) 15 (0,7) 3 (0,4) 3 (0,4)
Anglija ⋈ 59 (1,2) 27 (0,9) 9 (0,6) 5 (0,4)
Severna Irska * 67 (1,2) 24 (0,9) 6 (0,6) 3 (0,4)
Belgija (flamski del) 48 (1,2) 27 (0,7) 12 (0,6) 13 (0,8)
Belgija (francoski del) 59 (1,2) 24 (0,9) 10 (0,6) 7 (0,5)
Južna Afrika (6) ⋈ 60 (1,1) 25 (0,7) 9 (0,6) 7 (0,4)
Dubaj, ZAE * 70 (0,8) 21 (0,7) 5 (0,3) 4 (0,3)
Abu Dabi, ZAE * 62 (0,7) 22 (0,6) 9 (0,4) 8 (0,4)
Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 68 (1,5) 20 (1,1) 6 (0,7) 5 (0,6)
Quebec, Kanada * 60 (1) 26 (0,7) 10 (0,6) 5 (0,3)
Alberta, Kanada 71 (1,1) 19 (0,9) 6 (0,5) 4 (0,5)
Britanska Kolumbija, Kanada 65 (1) 23 (0,9) 6 (0,4) 5 (0,4)
Mesto Moskva, Ruska federacija 39 (1) 32 (0,6) 18 (0,7) 11 (0,6)
Mednarodno povprečje PIRLS 2021 65 (0,1) 22 (0,1) 7 (0,1) 5 (0,1)

Legenda:

*  Zapoznelo testiranje kohorte četrtošolcev ob vstopu v peti razred (ostale države so četrtošolce testirale ob koncu 4. razreda).

( ) Standardne napake so navedene v oklepajih. Zaradi zaokroževanja so nekateri rezultati lahko videti nedosledni.

(5) ali (6) testiran je bil 5. oz. 6. razred – v primeru raziskave PIRLS gre za Norveško (5) in Republiko Južno Afriko (z oznako (6), kjer je bilo zraven redno definirane populacije testiranje opravljeno tudi na učencih 6. razredov.

⋈ Testiranje eno leto kasneje, kot je bilo prvotno načrtovano.

Opomba: Zaradi realizacije nekaterih nacionalnih vzorcev je potrebna določena mera pazljivosti pri interpretaciji nekaterih rezultatov. Podrobnosti so dostopne v Klemenčič-Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2023.

 

Tabela 3 prikazuje odstotke učencev na trditev o občutku pripadnosti šoli. V mednarodnem povprečju se s to trditvijo zelo strinja okoli 65 % učencev, strinja pa se jih okoli 22 %. V Sloveniji pa 56 % in 31 %. Če torej združimo obe kategoriji strinjanja, sta deleža učencev, ki čutijo, da pripadajo svoji šoli precej podobna. Sicer pa se ne le v mednarodnem povprečju, pač pa tudi v nacionalnih povprečjih, odraža, da učenci v večini čutijo pripadnost svoji šoli. Kar je vsekakor dober rezultat. Pa vendarle, tudi pri tej trditvi imamo nekaj držav, z večjim deležem učencev, ki izražajo pripadnost šoli, kot je to značilno za mednarodno povprečje ali za Slovenijo. Npr. gre predvsem za učence iz Albanije, Bolgarije, Finske, Francije, Nemčije, Irana, Italije, Jordanije, Kosova, Črne gore, Maroka, Portugalske, Španije, Turčije, Severne Makedonije, Uzbekistana in še nekaj drugih, ki se sicer približujejo mednarodnemo povprečju. V nekaterih državah pa beležimo večje deleže učencev, ki se niso strinjali (ali se sploh niso strinjali), da čutijo, da pripadajo svoji šoli. Gre npr. za učence iz Brazilije, upravne regije Hongkong, Poljske, Ruske federacije (in mesta Moskve), Belgije (flamskega dela), kjer se 20 % ali več učencev ni strinjalo s trditvijo o občutenju pripadnosti šoli. Prav tako je še nekaj drugih držav, kjer so sicer deleži učencev, ki se prav tako niso strinjali, pod 20 %, a še vedno več kot je to značilno za mednarodno povprečje.

Tabela 4: Pripadnost učencev šoli (Učitelji in učiteljice so do mene pravični; v odstotkih)

Izobraževalni sistem Zelo se strinjam Strinjam se Ne strinjam se Sploh se ne strinjam
Albanija 95 (0,4) 4 (0,4) 1 (0,1) 0 (0,1)
Azerbajdžan 82 (0,8) 11 (0,6) 3 (0,3) 4 (0,4)
Avstralija ⋈ 65 (1,1) 26 (0,9) 7 (0,4) 2 (0,3)
Avstrija 73 (1) 18 (0,8) 5 (0,4) 4 (0,4)
Bahrajn 75 (0,8) 17 (0,7) 4 (0,3) 4 (0,4)
Brazilija ⋈ 75 (1,2) 15 (1) 5 (0,4) 5 (0,4)
Bolgarija 83 (0,9) 13 (0,8) 2 (0,3) 2 (0,3)
Kitajski Tajpej 60 (1,2) 23 (0,7) 9 (0,5) 8 (0,5)
Hrvaška 58 (1,3) 36 (1) 5 (0,5) 2 (0,2)
Ciper 69 (1,2) 19 (0,8) 7 (0,5) 5 (0,4)
Češka republika 66 (1,2) 28 (1) 4 (0,4) 2 (0,3)
Danska 64 (1,1) 26 (0,9) 7 (0,6) 3 (0,3)
Finska 73 (0,9) 21 (0,8) 4 (0,4) 2 (0,3)
Francija 45 (1,1) 27 (0,9) 15 (0,8) 13 (0,7)
Gruzija 91 (0,6) 7 (0,5) 1 (0,2) 1 (0,2)
Nemčija 71 (1) 22 (0,8) 4 (0,4) 3 (0,4)
Posebna upravna regija Hongkong 62 (1,1) 25 (0,7) 8 (0,5) 5 (0,5)
Madžarska 64 (1) 27 (0,8) 5 (0,4) 3 (0,3)
Islamska republika Iran ⋈ 84 (0,8) 9 (0,6) 3 (0,3) 4 (0,4)
Irska 70 (1,3) 23 (1) 6 (0,5) 2 (0,2)
Izrael ⋈ 62 (1,2) 23 (0,7) 9 (0,5) 7 (0,6)
Italija 72 (0,8) 21 (0,6) 4 (0,3) 3 (0,3)
Kazahstan 77 (0,9) 17 (0,7) 4 (0,3) 2 (0,2)
Jordanija 84 (1,2) 9 (0,7) 3 (0,4) 5 (0,6)
Kosovo 94 (0,5) 5 (0,4) 1 (0,1) 1 (0,2)
Latvija 63 (1,1) 30 (1) 5 (0,5) 2 (0,3)
Litva 66 (1,3) 27 (1,1) 4 (0,5) 2 (0,3)
Posebna upravna regija Makao 59 (0,7) 26 (0,6) 10 (0,5) 5 (0,3)
Malta 80 (1) 14 (0,8) 3 (0,3) 3 (0,3)
Črna gora 87 (0,6) 9 (0,5) 1 (0,2) 2 (0,2)
Maroko 80 (1,2) 12 (0,8) 3 (0,4) 5 (0,5)
Oman 81 (0,9) 12 (0,6) 3 (0,3) 4 (0,3)
Nizozemska 85 (0,9) 13 (0,9) 2 (0,2) 1 (0,2)
Nova Zelandija 65 (0,8) 25 (0,8) 6 (0,4) 4 (0,4)
Norveška 72 (1) 20 (0,8) 6 (0,4) 2 (0,3)
Poljska 58 (1,1) 35 (1,1) 5 (0,4) 2 (0,3)
Portugalska 82 (0,7) 13 (0,5) 3 (0,3) 2 (0,2)
Katar 72 (0,8) 17 (0,8) 5 (0,4) 5 (0,4)
Ruska federacija 65 (1) 26 (0,8) 6 (0,4) 3 (0,3)
Savdska Arabija 75 (1,1) 15 (0,8) 5 (0,4) 5 (0,5)
Srbija 91 (0,7) 7 (0,6) 1 (0,2) 1 (0,2)
Singapur 58 (0,7) 30 (0,6) 8 (0,4) 4 (0,3)
Slovaška republika 70 (1,2) 23 (0,9) 4 (0,4) 3 (0,3)
Slovenija 64 (1,2) 28 (0,8) 5 (0,4) 4 (0,5)
Južna Afrika ⋈ 69 (1,4) 15 (0,8) 6 (0,3) 10 (0,6)
Španija 74 (1) 19 (0,8) 4 (0,3) 3 (0,3)
Švedska 67 (1,2) 26 (0,9) 5 (0,5) 2 (0,2)
Združeni arabski emirati (ZAE) 72 (0,4) 17 (0,4) 5 (0,2) 5 (0,2)
Turčija 80 (0,8) 11 (0,6) 3 (0,2) 7 (0,5)
Severna Makedonija 92 (0,7) 6 (0,5) 1 (0,2) 1 (0,2)
Egipt 74 (1,4) 15 (1) 5 (0,4) 6 (0,6)
Združene države Amerike 76 (1,8) 19 (1,3) 4 (0,5) 2 (0,5)
Uzbekistan 83 (0,9) 11 (0,6) 3 (0,3) 3 (0,3)
Anglija ⋈ 67 (1,2) 24 (1) 6 (0,5) 2 (0,3)
Severna Irska 73 (1,5) 21 (1,1) 4 (0,6) 1 (0,2)
Belgija (flamski del) 72 (1,2) 21 (0,9) 4 (0,3) 3 (0,4)
Belgija (francoski del) 49 (1,3) 26 (1) 14 (0,8) 11 (0,6)
Južna Afrika (6) ⋈ 57 (1,1) 25 (0,7) 9 (0,5) 9 (0,5)
Dubaj, ZAE 77 (0,6) 17 (0,6) 4 (0,3) 3 (0,3)
Abu Dabi, ZAE 66 (0,8) 19 (0,6) 8 (0,4) 7 (0,3)
Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 79 (1,6) 15 (1,3) 4 (0,4) 2 (0,4)
Quebec, Kanada 76 (0,8) 19 (0,7) 3 (0,4) 2 (0,3)
Alberta, Kanada 80 (0,9) 14 (0,7) 3 (0,4) 2 (0,3)
Britanska Kolumbija, Kanada 76 (0,9) 18 (0,8) 4 (0,3) 2 (0,3)
Mesto Moskva, Ruska federacija 59 (1) 28 (0,7) 8 (0,5) 4 (0,4)
Mednarodno povprečje PIRLS 2021 72 (0,1) 19 (0,1) 5 (0,1) 4 (0,1)

Legenda:

*  Zapoznelo testiranje kohorte četrtošolcev ob vstopu v peti razred (ostale države so četrtošolce testirale ob koncu 4. razreda).

( ) Standardne napake so navedene v oklepajih. Zaradi zaokroževanja so nekateri rezultati lahko videti nedosledni.

(5) ali (6) testiran je bil 5. oz. 6. razred – v primeru raziskave PIRLS gre za Norveško (5) in Republiko Južno Afriko (z oznako (6), kjer je bilo zraven redno definirane populacije testiranje opravljeno tudi na učencih 6. razredov.

⋈ Testiranje eno leto kasneje, kot je bilo prvotno načrtovano.

Opomba: Zaradi realizacije nekaterih nacionalnih vzorcev je potrebna določena mera pazljivosti pri interpretaciji nekaterih rezultatov. Podrobnosti so dostopne v Klemenčič-Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2023.

 

V tabeli 4 so prikazani odstotki učencev glede strinjanja/nestrinjanja s trditvijo, da so učitelji in učiteljice do njih pravični. Mednarodno povprečje in povprečje za Slovenijo je precej podobno, in sicer se s trditvijo, da so učitelji in učiteljice do njih pravični ni strinjalo (ali sploh ni strinjalo) okoli 9 % učencev. Podobno kot pri rezultatih prejšnjih treh tabel, imamo tudi pri tej trditvi v vseh sodelujočih državah oz. izobraževalnih sistemih več učencev, ki so se s trditvijo strinjali ali zelo strinjali kot tistih, ki se s trditvijo niso strinjali (ali sploh niso strinjali). Vendar so tudi tukaj deleži po državah različni. Nekaj več držav je, če gledamo mednarodno povprečje ali povprečje za Slovenijo, v katerih se je več učencev strinjalo s tem, da so učitelji in učiteljice do njih pravični kot teh, v katerih je večje nestrinjanje kot v mednarodnem povprečju ali v Sloveniji. Predvsem pri večjih deležih učencev, ki so poročali, da so učitelji in učiteljice do njih pravični, izstopajo naslednje države: Albanija, Bolgarija, Gruzija, Kosovo, Črna gora, Nizozemska, Srbija, Severna Makedonija, Severna Irska in še nekaj drugih držav oz. izobraževalnih sistemov. Od mednarodnega povprečja in povprečja v Sloveniji pa nekaj držav odstopa tudi v drugo smer, in sicer, da se večji deleži učencev niso strinjali (ali sploh niso strinjali) kot to velja za omenjeni povprečji. Pri tem odstopajo predvsem učenci iz Francije in Belgije (francoski del) in še nekaj drugih.

Tabela 5: Pripadnost učencev šoli (Ponosna/-en sem, da hodim na to šolo; v odstotkih)

Izobraževalni sistem Zelo se strinjam Strinjam se Ne strinjam se Sploh se ne strinjam
Albanija 96 (0,5) 3 (0,4) 0 (0,1) 1 (0,1)
Azerbajdžan 88 (0,7) 8 (0,5) 2 (0,2) 2 (0,3)
Avstralija ⋈ 66 (1) 25 (0,9) 6 (0,4) 3 (0,3)
Avstrija 74 (0,9) 18 (0,7) 4 (0,4) 3 (0,3)
Bahrajn * 83 (0,8) 12 (0,7) 3 (0,3) 2 (0,2)
Brazilija ⋈ 78 (1,1) 14 (0,8) 4 (0,5) 4 (0,4)
Bolgarija 81 (1,1) 14 (0,9) 3 (0,3) 2 (0,3)
Kitajski Tajpej 56 (1) 29 (0,7) 9 (0,5) 6 (0,4)
Hrvaška * 55 (1,4) 34 (1,2) 7 (0,6) 4 (0,5)
Ciper 73 (1,1) 16 (0,7) 5 (0,4) 6 (0,5)
Češka republika 67 (1) 25 (0,8) 5 (0,4) 2 (0,3)
Danska 60 (1,3) 30 (0,9) 7 (0,5) 4 (0,4)
Finska 64 (1,1) 26 (0,8) 6 (0,5) 4 (0,4)
Francija 59 (1,1) 32 (0,8) 6 (0,4) 3 (0,3)
Gruzija * 92 (0,5) 6 (0,4) 1 (0,2) 1 (0,2)
Nemčija 72 (1,1) 20 (0,9) 5 (0,4) 3 (0,4)
Posebna upravna regija Hongkong 49 (1,1) 35 (0,9) 11 (0,5) 6 (0,5)
Madžarska * 64 (1,3) 27 (0,9) 5 (0,4) 4 (0,4)
Islamska republika Iran ⋈ 53 (1,7) 17 (0,8) 8 (0,6) 21 (1,1)
Irska * 70 (1,1) 23 (0,9) 5 (0,4) 2 (0,3)
Izrael ⋈ 62 (1,3) 21 (0,7) 8 (0,6) 9 (0,7)
Italija 73 (1) 19 (0,8) 4 (0,4) 3 (0,3)
Kazahstan * 84 (0,7) 11 (0,5) 3 (0,3) 2 (0,2)
Jordanija 87 (1) 8 (0,7) 2 (0,3) 3 (0,4)
Kosovo 95 (0,4) 3 (0,4) 1 (0,2) 1 (0,1)
Latvija * 62 (0,9) 28 (0,9) 7 (0,4) 3 (0,4)
Litva * 62 (1,1) 28 (0,9) 6 (0,4) 4 (0,4)
Posebna upravna regija Makao 44 (0,6) 33 (0,6) 14 (0,5) 10 (0,4)
Malta 81 (1) 14 (0,8) 3 (0,3) 3 (0,3)
Črna gora 88 (0,6) 9 (0,5) 1 (0,2) 2 (0,3)
Maroko * 87 (1) 8 (0,7) 2 (0,3) 2 (0,2)
Oman 80 (0,9) 12 (0,6) 4 (0,3) 4 (0,4)
Nizozemska 75 (1,1) 20 (0,9) 3 (0,3) 2 (0,3)
Nova Zelandija 68 (1) 22 (0,7) 6 (0,4) 4 (0,3)
Norveška 64 (1,2) 26 (0,9) 6 (0,4) 4 (0,4)
Poljska 54 (1,2) 36 (1,2) 7 (0,5) 3 (0,3)
Portugalska 85 (0,8) 11 (0,7) 2 (0,3) 1 (0,2)
Katar * 76 (1) 15 (0,7) 4 (0,3) 5 (0,4)
Ruska federacija 67 (1,1) 23 (0,9) 7 (0,4) 3 (0,3)
Savdska Arabija * 83 (0,7) 9 (0,6) 4 (0,5) 3 (0,3)
Srbija 85 (1,1) 11 (0,9) 2 (0,3) 1 (0,2)
Singapur 63 (0,6) 27 (0,5) 6 (0,3) 4 (0,2)
Slovaška republika 68 (1,1) 24 (0,9) 5 (0,4) 4 (0,4)
Slovenija 64 (1,2) 27 (0,9) 4 (0,4) 4 (0,5)
Južna Afrika ⋈ 73 (1,4) 14 (0,7) 5 (0,4) 7 (0,6)
Španija 82 (0,7) 11 (0,5) 3 (0,3) 3 (0,3)
Švedska 58 (1,3) 30 (1) 8 (0,6) 4 (0,4)
Združeni arabski emirati (ZAE) * 79 (0,4) 13 (0,3) 4 (0,2) 4 (0,2)
Turčija 81 (0,8) 12 (0,6) 3 (0,3) 4 (0,4)
Severna Makedonija 92 (0,6) 4 (0,4) 1 (0,3) 2 (0,4)
Egipt 76 (1,3) 13 (0,9) 5 (0,5) 5 (0,5)
Združene države Amerike * 74 (1,2) 19 (1) 5 (0,6) 2 (0,5)
Uzbekistan 92 (0,6) 5 (0,4) 1 (0,2) 2 (0,2)
Anglija ⋈ 67 (1,2) 25 (0,8) 6 (0,5) 3 (0,3)
Severna Irska * 74 (1,2) 19 (0,9) 4 (0,4) 2 (0,3)
Belgija (flamski del) 70 (1) 21 (0,7) 5 (0,4) 4 (0,4)
Belgija (francoski del) 64 (1,2) 23 (0,8) 9 (0,6) 5 (0,5)
Južna Afrika (6) ⋈ 73 (0,9) 16 (0,6) 6 (0,5) 6 (0,3)
Dubaj, ZAE * 82 (0,8) 13 (0,6) 3 (0,2) 2 (0,2)
Abu Dabi, ZAE * 72 (0,8) 16 (0,6) 6 (0,3) 6 (0,3)
Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 76 (1,3) 16 (0,9) 5 (0,5) 3 (0,5)
Quebec, Kanada * 55 (1,1) 31 (1,1) 8 (0,5) 5 (0,5)
Alberta, Kanada 80 (1) 14 (0,8) 4 (0,5) 2 (0,3)
Britanska Kolumbija, Kanada 72 (1,1) 21 (0,9) 5 (0,4) 3 (0,4)
Mesto Moskva, Ruska federacija 57 (1,1) 29 (0,7) 9 (0,5) 5 (0,4)
Mednarodno povprečje

PIRLS 2021

72 (0,1) 19 (0,1) 5 (0,1) 4 (0,1)

Legenda:

*  Zapoznelo testiranje kohorte četrtošolcev ob vstopu v peti razred (ostale države so četrtošolce testirale ob koncu 4. razreda).

( ) Standardne napake so navedene v oklepajih. Zaradi zaokroževanja so nekateri rezultati lahko videti nedosledni.

(5) ali (6) testiran je bil 5. oz. 6. razred – v primeru raziskave PIRLS gre za Norveško (5) in Republiko Južno Afriko (z oznako (6), kjer je bilo zraven redno definirane populacije testiranje opravljeno tudi na učencih 6. razredov.

⋈ Testiranje eno leto kasneje, kot je bilo prvotno načrtovano.

Opomba: Zaradi realizacije nekaterih nacionalnih vzorcev je potrebna določena mera pazljivosti pri interpretaciji nekaterih rezultatov. Podrobnosti so dostopne v Klemenčič-Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2023.

 

Tabela 5 prikazuje deleže odgovorov učencev na trditev »Ponosen/-na sem, da hodim na to šolo«. V mednarodnem povprečju se s to trditvijo zelo strinja 72 % učencev (v Sloveniji 64 %), strinja pa se jih 19 % (v Sloveniji 27 %). Največje deleže učencev, ki so ponosni, da hodijo na svojo šolo beležimo v Albaniji, Azerbajdžanu, Bahrajnu, Bolgariji, Gruziji, Kazahstanu, Jordaniji, Kosovu, Črni gori, Maroku, Nizozemski, Portugalski, Srbiji, Severni Makedoniji, Uzbekistanu, Dubaju in še nekaterih drugih izobraževalnih sistemih. Nasprotno pa pri najmanjšem deležu učencev izstopata upravi regiji Hongkong in Makao, še posebej pa Iran.

Tabela 6: Pripadnost učencev šoli (V tej šoli imam prijatelje ali prijateljice; v odstotkih)

Izobraževalni sistem Zelo se strinjam Strinjam se Ne strinjam se Sploh se ne strinjam
Albanija 95 (0,5) 3 (0,4) 1 (0,2) 1 (0,2)
Azerbajdžan 88 (0,6) 7 (0,4) 2 (0,2) 3 (0,3)
Avstralija ⋈ 89 (0,6) 8 (0,5) 2 (0,3) 1 (0,2)
Avstrija 92 (0,5) 6 (0,4) 1 (0,2) 1 (0,2)
Bahrajn * 85 (0,6) 9 (0,5) 3 (0,3) 3 (0,3)
Brazilija ⋈ 86 (0,9) 8 (0,6) 3 (0,3) 3 (0,4)
Bolgarija 94 (0,4) 5 (0,3) 1 (0,2) 1 (0,2)
Kitajski Tajpej 89 (0,5) 7 (0,5) 2 (0,2) 2 (0,2)
Hrvaška * 88 (0,7) 11 (0,6) 1 (0,2) 1 (0,2)
Ciper 94 (0,5) 4 (0,3) 1 (0,2) 1 (0,2)
Češka republika 85 (0,5) 11 (0,5) 3 (0,3) 1 (0,2)
Danska 88 (0,6) 9 (0,5) 2 (0,3) 1 (0,1)
Finska 89 (0,5) 8 (0,4) 2 (0,2) 1 (0,1)
Francija 89 (0,5) 9 (0,5) 1 (0,2) 1 (0,2)
Gruzija * 94 (0,4) 4 (0,3) 1 (0,2) 1 (0,2)
Nemčija 91 (0,5) 6 (0,4) 2 (0,2) 1 (0,2)
Posebna upravna regija Hongkong 85 (0,7) 10 (0,6) 3 (0,3) 2 (0,2)
Madžarska * 86 (0,7) 11 (0,7) 2 (0,3) 1 (0,1)
Islamska republika Iran ⋈ 91 (0,5) 5 (0,4) 2 (0,2) 3 (0,3)
Irska * 91 (0,6) 7 (0,5) 1 (0,3) 1 (0,1)
Izrael ⋈ 88 (0,6) 7 (0,4) 3 (0,3) 1 (0,2)
Italija 91 (0,5) 6 (0,4) 2 (0,3) 1 (0,2)
Kazahstan * 91 (0,5) 6 (0,4) 2 (0,2) 1 (0,2)
Jordanija 86 (0,9) 8 (0,5) 2 (0,3) 4 (0,5)
Kosovo 93 (0,5) 4 (0,4) 1 (0,2) 2 (0,2)
Latvija * 85 (0,8) 10 (0,6) 3 (0,3) 2 (0,3)
Litva * 85 (0,7) 11 (0,6) 3 (0,3) 2 (0,2)
Posebna upravna regija Makao 88 (0,5) 8 (0,4) 3 (0,3) 2 (0,2)
Malta 92 (0,5) 5 (0,4) 2 (0,2) 1 (0,2)
Črna gora 95 (0,3) 4 (0,3) 1 (0,1) 1 (0,1)
Maroko * 88 (0,8) 8 (0,6) 3 (0,3) 2 (0,2)
Oman 87 (0,7) 8 (0,4) 3 (0,3) 3 (0,3)
Nizozemska 93 (0,5) 6 (0,4) 1 (0,2) 0 (0,2)
Nova Zelandija 86 (0,6) 10 (0,5) 3 (0,3) 1 (0,2)
Norveška 92 (0,4) 7 (0,4) 1 (0,2) 0 (0,1)
Poljska 86 (0,6) 10 (0,6) 2 (0,3) 1 (0,2)
Portugalska 95 (0,4) 4 (0,3) 1 (0,2) 0 (0,1)
Katar * 85 (0,7) 9 (0,5) 3 (0,3) 4 (0,3)
Ruska federacija 90 (0,6) 7 (0,5) 2 (0,3) 1 (0,2)
Savdska Arabija * 82 (0,9) 9 (0,7) 4 (0,4) 4 (0,4)
Srbija 97 (0,4) 2 (0,2) 1 (0,1) 0 (0,1)
Singapur 85 (0,5) 11 (0,4) 3 (0,2) 2 (0,2)
Slovaška republika 89 (1) 7 (0,5) 3 (0,5) 2 (0,5)
Slovenija 86 (0,5) 11 (0,5) 1 (0,2) 2 (0,2)
Južna Afrika ⋈ 82 (1) 8 (0,5) 4 (0,3) 6 (0,4)
Španija 94 (0,4) 4 (0,3) 1 (0,2) 1 (0,1)
Švedska 90 (0,6) 8 (0,5) 2 (0,3) 0 (0,1)
Združeni arabski emirati (ZAE) * 85 (0,3) 9 (0,3) 3 (0,1) 3 (0,1)
Turčija 92 (0,4) 5 (0,4) 2 (0,2) 1 (0,2)
Severna Makedonija 94 (0,5) 3 (0,4) 1 (0,2) 1 (0,2)
Egipt 81 (1,1) 10 (0,7) 4 (0,4) 4 (0,5)
Združene države Amerike * 87 (1) 9 (0,7) 2 (0,4) 2 (0,5)
Uzbekistan 93 (0,5) 4 (0,4) 1 (0,2) 2 (0,2)
Anglija ⋈ 87 (0,7) 9 (0,6) 2 (0,3) 1 (0,2)
Severna Irska * 93 (0,5) 6 (0,5) 1 (0,2) 0 (0,1)
Belgija (flamski del) 90 (0,5) 7 (0,4) 2 (0,3) 1 (0,2)
Belgija (francoski del) 89 (0,6) 7 (0,5) 3 (0,3) 1 (0,2)
Južna Afrika (6) ⋈ 80 (1) 11 (0,6) 4 (0,4) 5 (0,4)
Dubaj, ZAE * 88 (0,4) 8 (0,4) 3 (0,2) 2 (0,1)
Abu Dabi, ZAE * 81 (0,5) 10 (0,4) 4 (0,3) 4 (0,2)
Nova Fundlandija in Labrador, Kanada 89 (0,7) 7 (0,5) 2 (0,4) 1 (0,3)
Quebec, Kanada * 88 (0,6) 8 (0,5) 3 (0,4) 1 (0,2)
Alberta, Kanada 88 (0,7) 8 (0,6) 3 (0,4) 2 (0,3)
Britanska Kolumbija, Kanada 88 (0,6) 9 (0,4) 2 (0,3) 1 (0,2)
Mesto Moskva, Ruska federacija 88 (0,6) 8 (0,5) 3 (0,3) 1 (0,2)
Mednarodno povprečje

PIRLS 2021

89 (0,1) 7 (0,1) 2 (0) 2 (0)

Legenda:

*  Zapoznelo testiranje kohorte četrtošolcev ob vstopu v peti razred (ostale države so četrtošolce testirale ob koncu 4. razreda).

( ) Standardne napake so navedene v oklepajih. Zaradi zaokroževanja so nekateri rezultati lahko videti nedosledni.

(5) ali (6) testiran je bil 5. oz. 6. razred – v primeru raziskave PIRLS gre za Norveško (5) in Republiko Južno Afriko (z oznako (6), kjer je bilo zraven redno definirane populacije testiranje opravljeno tudi na učencih 6. razredov.

⋈ Testiranje eno leto kasneje, kot je bilo prvotno načrtovano.

Opomba: Zaradi realizacije nekaterih nacionalnih vzorcev je potrebna določena mera pazljivosti pri interpretaciji nekaterih rezultatov. Podrobnosti so dostopne v Klemenčič-Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2023.

 

Kako so poročali učenci, ko smo jih vprašali ali imajo v šoli, ki jo obiskujejo prijatelje in prijateljice? V mednarodnem povprečju jih je 96 % potrdilo (so se bodisi zelo strinjali ali strinjali s trditvijo), v Sloveniji podobno, in sicer 97 % učencev. Vendar deleži učencev, ki se niso strinjali (ali sploh niso strinjali) niso zanemarljivi, na mednarodni ravni gre za 4 % učencev, v Sloveniji za okoli 3 % učencev. Vendar vidimo v nekaterih državah večje deleže učencev (ki očitno v šoli, ki jo obiskujejo, nimajo prijateljev), v nekaj državah oz. izobraževalnih sistemih pa tudi nekaj manjše deleže. Vendar tudi pri tej postavki vidimo, da se večina učencev (tako v mednarodnem povprečju kot v vsaki posamezni državi) strinja ali zelo strinja, da imajo v šoli prijatelje in prijateljice. Pravzaprav se jih resnično velika večina s trditvijo zelo strinja.

 

Podatke za Slovenijo smo zaradi lažjega pregleda še združili po kategorijah, kjer kategoriji odgovora Strinjam se in Zelo se strinjam predstavljata pozitiven odziv, Ne strinjam se in Sploh se ne strinjam pa negativen odziv. Rezultati so predstavljeni v spodnji tabeli.

Tabela 6: Prikaz pozitivnega in negativnega poročanja v mednarodnem povprečju (v odstotkih)

Mednarodno povprečje (pozitiven odziv) (v %) Slovenija (pozitiven odziv) (v %) Mednarodno povprečje (negativen odziv) (v %) Slovenija (negativen odziv) (v %)
Rad/a sem v šoli (v %) 86 79 14 21
V šoli se počutim varno (v %) 90 89 10 11
Čutim, da pripadam tej šoli (v %) 87 87 13 13
Učitelji in učiteljice so do mene pravični (v %) 91 92 9 8
Ponosna/-en sem, da hodim na to šolo (v %) 91 92 9 8
V tej šoli imam prijatelje ali prijateljice (v %) 96 97 4 3

Že po hitrem pregledu rezultatov lahko vidimo, da četrtošolci v Sloveniji ne odstopajo bistveno od mednarodnega povprečja (če posamezne kategorije združimo v dve skrajni – pozitiven odziv in negativen odziv). Še največje odstopanje lahko vidimo pri postavki »Rad/-a sem v šoli«, in sicer v negativno smer; na način, da imamo v Sloveniji manj četrtošolcev, ki so poročali, da so radi v šoli, če slednje primerjamo z mednarodnim povprečjem. Vendar, kot smo predstavili že pri prejšnjih tabelah, so zanimivi tudi posamezni rezultati strinjanja/nestrinjanja.

Sklep

Potrebno je poudariti, da je učenčev občutek pripadnosti šoli kompleksen koncept, ki ne da je  zgolj povezan z učnim oz. akademskim dosežkom, temveč se povezuje tudi s psihičnim (dobrim) počutjem in splošno izkušnjo v šoli.

Rezultati PIRLS 2021 za Slovenijo (pa tudi za mednarodno povprečje) kažejo, da je večina četrtošolcev pozitivno naravnanih do šole oz. so poročali o pozitivnih občutkih do šole, vendar pa se pri nekaterih vidikih (precej) razlikujejo od povprečij v drugih državah. Kljub temu, da se večina počuti varno in čuti pripadnost šoli, je opazen nekoliko nižji odstotek tistih, ki zatrjujejo, da radi obiskujejo šolo. Prav tako so se rezultati dotaknili pomembnih vprašanj, kot so pravičnost učiteljev (oz. zaznavanje tega s strani učencev).

Sklepna ugotovitev kljub temu kaže na potrebo po nadaljnjem razumevanju in izboljšanju dejavnikov, ki vplivajo na občutek pripadnosti šoli. Raziskave in strategije, usmerjene v to področje, imajo lahko ključno vlogo pri ustvarjanju spodbudnega okolja v izobraževalnih ustanovah, kjer vsi učenci občutijo pripadnost šoli ter vzpodbudo in motiviranost za doseganje visokih akademskih in drugih dosežkov.

 

Literatura

Allen, K.A., Vella-Brodrick, D., in Waters, L. (2016). Fostering School Belonging in Secondary Schools Using a Socio-Ecological Framework. Educational and Developmental Psychologist33(1), 97–121. https://doi.org/10.1017/edp.2016.5

Demiroz, S. (2020). The Relationship between Secondary Schools Students’ Perceptions of School Climate, Their School Belonging and Their Academic Achievement. Education Reform Journal, 5(2), 60–77.

Kalkan, F., in Dağli, E. (2022). The Relationships Between School Climate, School Belonging and School Burnout in Secondary School Students. International Journal of Contemporary Educational Research, 8(4), 59–79. https://doi.org/10.33200/ijcer.878682

Klemenčič Mirazchiyski, E., in Mirazchiyski, P. (2023). Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) : nacionalno poročilo – prvi rezultati. Ljubljana: Pedagoški inštitut. https://www.pei.si/wpcontent/uploads/2023/05/Nacionalno_porocilo_PIRLS_2021.pdf

Kuttner, P. J. (2023). The Right to Belong in School: A Critical, Transdisciplinary Conceptualization of School Belonging. AERA Open, 9, 23328584231183407. https://doi.org/10.1177/23328584231183407

Mazyck D. Cultivating Student Belonging and School Connectedness. NASN School Nurse. 2021;36(4):191–193. doi:10.1177/1942602X211018866

Murphy, M. C., in Zirkel, S. (2015). Race and Belonging in School: How Anticipated and Experienced Belonging Affect Choice, Persistence, and Performance. Teachers College Record117(12), 1–40. https://doi.org/10.1177/016146811511701204

Raufelder, D., in Kulakow, S. (2021). The role of social belonging and exclusion at school and the teacher-student relationship for the development of learned helplessness in adolescents. British Journal of Educational Psychology. https://doi.org/10.1111/bjep.12438

Reynolds, K. J., Lee, E., Turner, I., Bromhead, D., in Subasic, E. (2017). How does school climate impact academic achievement? An examination of social identity processes. School Psychology International, 38(1), 78–97. https://doi.org/10.1177/0143034316682295

Schachner, M. K., He, J., Heizmann, B., in Van de Vijver, F. J. R. (2017). Acculturation and School Adjustment of Immigrant Youth in Six European Countries: Findings from the Programme for International Student Assessment (PISA). Frontiers in Psychology, 8. https://www.frontiersin.org/journals/psychology/articles/10.3389/fpsyg.2017.00649

Yu, W., Yang, S., Chen, M., Zhu, Y., Meng, Q., Yao, W., & Bu, J. (2022). School Psychological Environment and Learning Burnout in Medical Students: Mediating Roles of School Identity and Collective Self-Esteem. Frontiers in Psychology, 13. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.851912

Yu, W., Yao, W., Chen, M., Zhu, H., & Yan, J. (2023). School climate and academic burnout in medical students: A moderated mediation model of collective self-esteem and psychological capital. BMC Psychology, 11(1), 77. https://doi.org/10.1186/s40359-023-01121-6

 

Dr. Eva M. Klemenčič in Jure Novak, oba Pedagoški inštitut

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja